Ste se kdaj spra\u0161evali, ali ima oporoka \u00bbrok veljavnosti\u00ab – ali oporoka, ki je bila napisana pred dvajsetimi leti \u0161e vedno velja?<\/p>\n\n\n\n
Pred kratkim smo se v na\u0161i odvetni\u0161ki pisarni sre\u010dali s primerom, ko naj bi stranki nekdo povedal, da oporoka, ki jo je pred dvajsetimi leti pred pri\u010dami podpisala pri odvetniku, zaradi poteka \u010dasa ne velja ve\u010d. <\/p>\n\n\n\n
Dedno pravo je v slovenskem pravnem redu urejeno z Zakonom o dedovanju, ki ravno v leto\u0161njem letu obele\u017euje pol stoletja obstoja. Gre za enega redkih zakonov, ki preprosto u\u010dinkovito deluje in je pri uporabnikih dobro sprejet. Poleg procesnega dela, torej zapu\u0161\u010dinskih postopkov, temeljito ureja materialno pravno materijo, v okviru \u010desar postavlja merila za veljavnost oporoke. Po slovenskem pravu je mo\u017eno dedovati na podlagi zakona ali oporoke. Poznamo torej oporo\u010dno in zakonito dedovanje. Kadar zapustnik napi\u0161e oporoko, se s tem izklju\u010di zakonito dedovanje in nastopi oporo\u010dno dedovanje. A le pod pogojem, da so izpolnjeni vsi pogoji za veljavnost oporoke.<\/p>\n\n\n\n
Oporo\u010dno razpolaganje sicer ni omejeno, to pomeni, da zapustnik lahko v oporoki razpolaga z vsem svojim premo\u017eenjem. Pri tem je zapustnik sicer omejen le z upo\u0161tevanjem nujnega dedovanja, vendar se temu v tem prispevku ne posve\u010dam. <\/p>\n\n\n\n
Oporoka je enostranska izjava volje, s katero oporo\u010ditelj razpolaga s svojim premo\u017eenjem za primer smrti. \u0160ibka to\u010dke te enostranske izjave je, da je preklicna in jo je vedno mo\u017eno spremeniti. A oporoka je veljavna le, \u010de je sklenjena v obliki kot jo predpisuje zakon. <\/p>\n\n\n\n
V civilnem in pogodbenem pravu velja, da mora biti oseba sposobna skleniti nek pravni posel ozirom neko pogodbo ali samo podati izjavo. Oporo\u010dno sposobnost ima oseba, ki je dopolnila 15 let starosti. Za sklenitev vsakega pravnega posla je potreba volja. Tudi oporo\u010ditelj mora imeti svobodno voljo napraviti oporoko. \u010ce je oporo\u010ditelj v sestavo oporoke prisiljen s silo ali gro\u017enjo, ali je oporoko napravil v zmoti ali z zvija\u010do, gre za napako volje oporo\u010ditelja.<\/p>\n\n\n\n
Poleg volje je pri oporoki pomembna tudi njena obli\u010dnost. Zakon o dedovanju lo\u010di med lastnoro\u010dno oporoko, pisno oporoko pred pri\u010dami, sodno oporoko, mednarodno in ustno oporoko. Poleg tega pa na podlagi Zakona o notariatu poznamo \u0161e notarsko oporoko. Za lastnoro\u010dno oporoko je pomembno, da zapustnik oporoko zapi\u0161e z lastno roko in jo hkrati podpi\u0161e. Pisno oporoko pred pri\u010dami lahko zapustnik podpi\u0161e pri odvetniku, lahko pa tak\u0161no obliko oporoke uporabi tudi pri lastnoro\u010dni oporoki. Pri\u010da je lahko le polnoletna oseba, ne more pa biti to oseba, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost. Kot pri\u010da tudi ne morejo biti oporo\u010dni dedi\u010d-i ali kdo od zakonitih dedi\u010dev, kot tudi ne oporo\u010diteljevi potomci. Zakon ureja tudi oporoko sestavljeno v tujini, kadar oporo\u010ditelj oporoko napravi na konzularnem predstavni\u0161tvu, nadalje oporoko sestavljeno na slovenski ladji, ter oporoko sestavljeno med izrednim ali vojnim stanjem. Podrobno je urejen tudi postopek sklenitve mednarodne oporoke. Omeniti pa je treba \u0161e ustno oporoko. V tem primeru gre za izredno obliko oporoke, ko oporo\u010ditelj svojo poslednjo voljo ustno izjavi pred dvema pri\u010dama, ki morata biti isto\u010dasno navzo\u010di. Izrednost pomeni, da oporo\u010ditelj zaradi izrednih razmer v \u010dasu testiranja ni mogel napraviti pisne oporoke.<\/p>\n\n\n\n
\u010ce sklenem, oporoka je torej neveljavna takrat, kadar zapustnik ni bil oporo\u010dno sposoben, \u010de je njegova volja imela napake, ali \u010de oporoka ni bila napravljena v eni od z zakonom predpisanih oblik in hkrati ne izpolnjuje vseh kriterijev za posamezno obliko oporoke. Zgolj potek \u010dasa \u0161e ni razlog za neveljavnost oporoke.<\/p>\n\n\n\n
September 2024, Petja Plau\u0161tajner – odvetnica<\/strong><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Ste se kdaj spra\u0161evali, ali ima oporoka \u00bbrok veljavnosti\u00ab – ali oporoka, ki je bila napisana pred dvajsetimi leti \u0161e vedno velja? Pred kratkim smo se v na\u0161i odvetni\u0161ki pisarni sre\u010dali s primerom, ko naj bi stranki nekdo povedal, da … Read More<\/a><\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[16],"tags":[],"class_list":["post-584","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-uncategorized-sl"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.plaustajner.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/584","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.plaustajner.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.plaustajner.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.plaustajner.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.plaustajner.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=584"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/www.plaustajner.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/584\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":585,"href":"https:\/\/www.plaustajner.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/584\/revisions\/585"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.plaustajner.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=584"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.plaustajner.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=584"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.plaustajner.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=584"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}