Potem, ko se je pojav novega korona virusa letos bliskovito razširil iz Kitajske v druge države sveta, so tudi ostale države sledile s sprejemanjem ukrepov za preprečitev širjenja kot je to že v začetku leta storila Kitajska. V začetku marca t.l. je Slovenija razglasila epidemijo. Sledilo je sprejemanje ukrepov.

Vrhovno sodišče RS je 13. marca 2020 na podlagi 83.a člena Zakona o sodiščih izdalo odredbo, s katero je odločilo, da sodišča opravljajo naroke in odločajo le še v nujnih zadevah, ki so izrecno navedene v 83. členu Zakona o sodiščih ali v drugem zakonu. V času trajanja ukrepov sodišča sodnih pisanj ne vročajo, če pa jih vročajo, začno procesni roki teči po izteku trajanja ukrepov, saj procesni roki v tem času ne tečejo. Ukrepi na podlagi odredbe naj bi trajali najdlje do 16.05.2020. Ta rok je bil konec marca podaljšan do 01.07.2020 z novo Odredbo, ki jo je izdal predsednik VS RS, istočasno je bil skrčen nabor nujnih zadev, iz seznama katerih je bila izvzeta večina nujnih zadev, določenih v 83.členu Zakona o sodiščih.

Z gotovostjo lahko trdimo, da bo trenutno stanje bistveno prispevalo k podaljšanju postopkov, s čimer se posega v pravico strank do sojenja v razumnem roku. Želje strank postopkov pa so, da se spor čim preje konča.

Večini je poznan način reševanja sporov preko sodišč. Oblike alternativnega načina reševanja sporov so še vedno dokaj nepoznane. Stranke imajo pogosto zadržke do alternativnih oblik reševanja sporov, kot razlog neupravičeno večinoma omenjajo stroškovni vidik.

Kaj so alternativne oblike reševanja sporov (ADR)?

ADR so oblike reševanja sporov, ki so alternative sodnemu postopku. Prednost ADR je, da strankam omogočajo več fleksibilnosti pri oblikovanju postopka (arbitraža) in  tudi pri oblikovanju rešitve primera v obliki poravnave. Najbolj znane oblike ADR so mediacija, konciliacija, arbitraža. V nadaljevanju bom na kratko predstavila lastnosti in prednosti arbitraže in mediacije.

Arbitražni postopek je blizu sodnemu postopku, a se od njega v marsičem razlikuje. Obema postopkoma je skupen začetek postopka, ki se začne s tožbo oz. pred nekaterimi arbitražnimi centri z zahtevo za arbitražo. Stranki si v postopku izmenjata pisne vloge, tožbi sledi odgovor na tožbo, nato imata stranki maksimalno še dve pisni vlogi. Tako kot v postopku pred sodiščem, se tudi v arbitražnem postopku opravi obravnava, a ne nujno.

Če je sodni postopek natančno predpisan in določen s procesnim zakonom, pa je prednost arbitražnega postopka v tem, da imajo stranke možnost oblikovati postopek, vse od tega, kdaj, koliko in kako bodo izmenjale pisne vloge, kot do dogovora, kdaj in kje se bo izvajala obravnava. A je kljub temu treba povedati, da so osnove arbitražnega postopka zapisane v pravilih posamezne institucionalne arbitraže, kjer je pojasnjeno, kako se začne postopek, kako poteka imenovanje arbitrov, kako se izmenjuje korespondenca in vloge, kako lahko poteka postopek pred senatom, kakšen je postopek izdaje arbitražne odločbe in najpomembnejše – stroški arbitraže.  

Prednost arbitražnega postopka glede na sodni postopek je, da v arbitražnem postopku odloča arbiter (ali senat treh oz. petih arbitrov), ki ga izberejo stranke in ni nujno pravnik, ampak je lahko strokovnjak določene stroke, ki predstavlja materijo spora med strankama. Stranke imajo torej možnost izbire osebe, ki bo odločala o njihovem sporu in bo imela ustrezne kvalifikacije, potrebne glede na naravo in predmet spora. Poleg izbire arbitrov lahko stranke – kot rečeno – postopek v celoti prilagodijo naravi in zahtevnosti spora.

Po zaključku postopka arbitražni senat izda odločbo, zoper katero se ni mogoče pritožiti. Pomembno pa je poudariti, da ima arbitražna odločba naravo pravnomočne sodbe, vendar mora domačo arbitražno odločbo sodišče priznati za izvršljivo, če bi realizacijo arbitražne odločbe bilo treba uveljavljati preko izvršilnega postopka. Praviloma velja, da stranke arbitražno odločbo spoštujejo in takoj po izdaji pristopijo k njenemu izvrševanju.

V arbitražnih postopkih pred institucionalnimi arbitražami ni mogoče reševati družinskih sporov ali medsosedskih sporov, zagotovo pa lahko slovenske fizične osebe pred Ljubljanskim arbitražnim centrom rešujejo denarne ali premoženjske zahtevke.

Najpogostejša kritika, ki jo arbitraža doživlja je, da je arbitražni postopek drag. Vse stroške morata stranki založiti v naprej, tako da vsaka stranka plača polovico predujma stroškov. Gre za administrativne stroške arbitraže, plačilo za senat (ali arbitra posameznika), ter (materialne) stroške senata. Seveda je tem stroškom treba prišteti še stroške pooblaščencev – odvetnikov. A če upoštevamo prednosti arbitraže – možnost izbire ustrezno kvalificiranih oseb, ki naj odločajo o sporu, možnost oblikovanja postopka, ter s pravili institucionalne arbitraže določen rok, v katerem naj senat izda odločbo, zagotovo odtehta morebiti navidezno nižje stroške sodnega postopka, ki praviloma traja več let in se konča s sodbo, s katero vsaj ena od strank ni zadovoljna. Zavedati se je treba, da so stroški več let trajajočega sodnega spora na koncu pogostokrat višji kot stroški arbitražnega postopka.

Povedati je treba, da institucionalne arbitraže kljub epidemiji COVID-19 nadaljujejo s svojim delom, enako tudi senati. Izmenjava vseh vlog v arbitražnem postopku običajno poteka elektronsko. Tudi preostali del postopka je prilagodljiv modernim tehnologijam, ki olajšajo in pospešijo postopek. V arbitražnih postopkih ni zadržka, da bi se obravnava izvajala s pomočjo videokonference, česar se mnogi senati v času pandemije tudi poslužujejo. 

Za slovenske stranke (in tuje gospodarske subjekte) je v času, ko sodišča ne delujejo, na razpolago Ljubljanski arbitražni center – LAC. Storitve, ki jih ponuja LAC lahko v vsakem času, ne le v času epidemije, koristijo tudi fizične osebe, a kot rečeno, v primeru denarnih in premoženjskih zahtevkov.

Poleg arbitraže imajo stranke v dani situaciji možnost reševanja spora s pomočjo mediacije. Ker v času epidemije sodišča delajo le v nujnih primerih, tudi sodna mediacija ne deluje. A sodna mediacija ni edina možnost mediacije. Nekateri mednarodni arbitražni centri med svojimi storitvami ponujajo tudi mediacijo. Mediacijo pa pri nas ponujajo tudi druge institucije ali organizacije v Sloveniji med drugim tudi Odvetniška zbornica Slovenije. 

Mediacija ni postopek, namen katerega bi bil predstaviti vsa stališča in izvesti obravnavo, zato da lahko pridemo do odločitve, temveč gre za postopek pomirjanja med strankami z namenom dosege dogovora. Mediacijo vodi tretja, od strank neodvisna oseba – mediator. Naloga mediatorja je, da strankama pomaga zbližati stališča in poiskati rešitve spora, sprejemljive za obe strani. Stranki tako sodelujeta pri oblikovanju dogovora o rešitvi spora. S tem je vsaki stranki dana možnost, da se sama odloča o usodi spora in vsebini zaključka, ne da bi se o vsebini spora sodilo. Zato mediacija od strank zahteva več kot arbitraža, t.j. pripravljenost rešiti spor in videti opcije, kako to storiti.

Mediacijski postopek je zaupen in tajen. To pomeni tudi, da stranka podatkov, ki jih izve v mediaciji ne more uporabiti kasneje v sodnem ali arbitražnem sporu. Razlog za to je čisto preprost. Le z razkritjem vseh podatkov, detajlov spora ali dokumentov, tudi tistih, ki jih stranka sicer ne bi razkrila v postopku sojenja, je možno strankam pomagati doseči ustrezen dogovor. Ni izključeno, da ravno zaupni detajli pomagajo oblikovati ustrezno rešitev spora.

Dogovor, poravnava, ki ga stranki dosežeta v postopku mediacije se kot takšen zapiše. Ob upoštevanju želja strank je poravnava lahko zapisana kot izvensodna poravnava, kot notarski zapis, lahko pa se zapis poravnave opravi tudi v obliki sodne poravnave. To možnost omogoča Mediacijski center pri Odvetniški zbornici Slovenije v sodelovanju z okrajnimi sodišči.

Ljubljanski arbitražni center med svojimi storitvami prav tako ponuja mediacijo. Pri čemer lahko stranki skleneta poravnavo v obliki arbitražne odločbe, ki ima naravo  pravnomočne sodbe, tako da se mediatorja imenuje kot arbitra v skladu s Pravili LAC, in se ga pooblasti, da poravnavo zapiše kot arbitražno odločbo.

Čeprav se v Sloveniji že drugi mesec soočamo z zaprtimi sodišči, pa na srečo poznamo tudi alternativne možnosti reševanja sporov. Zaprta vrata sodišč so tako odprla vrata alternativnim oblikam reševanja sporov. Res, da z oblikami ADR ni možno reševati vseh sporov, kar bolj velja za arbitražni postopek kot mediacijo, a je strankam kljub zaprtim sodiščem dana možnost, da reševanje sporov lahko trenutno prepustijo v reševanje arbitražnemu razsodišču, ali s pomočjo mediacije skušajo najti skupno ugodno rešitev spora. Izvedba arbitražnega postopka ali mediacije pa bo možna le, če se bosta o tem stranki vzajemno strinjali in tovrstno reševanje spora dogovorili pisno.

Petja Plauštajner, odvetnica

Ljubljana, april 2020

1 Odredba Vrhovnega sodišča RS o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega ostavka 83.a člena Zakona o sodiščih, številka Su 315/2020 z dne 13.03.2020.

2 Odredba Vrhovnega sodišča RS o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega ostavka 83.a člena Zakona o sodiščih in razlogov iz 1. člena ZZUSUDJZ, številka Su 315/2020 z dne 30.03.2020.

3 ADR je kratica angleškega izraza »Alternative Dispute Resolution«. V nadaljevanju bom v besedilu za označevanje alternativnih oblik reševanja sporov uporabljala kratico ADR.

4  38.člen Zakona o arbitraži, Ur.l. RS, št. 45/2008 z dne 09.05.2008 (ZArbit).

5  Nekaj primerov institucionalnih arbitražnih centrov: Ljubljanski arbitražni center – LAC, VIAC – Vienna International Arbitral Centre, ICC Paris – Mednarodno arbitražno sodišče pri Mednarodni trgovinski zbornici v Parizu.

6  Večina arbitražnih pravil že določa rok, v katerem mora senat izdati odločbo. Ta rok je lahko izjemoma podaljšanj ob soglasju strank, redkeje na predlog senata.

7  http://www.odv-zb.si/mediacijski-center/predstavitev/predstavitev (24.04.2020)

8  http://www.sloarbitration.eu/Mediacija (23.04.2020)

9  http://www.sloarbitration.eu/Portals/0/Ljubljanska-arbitrazna-pravila/Ljubljanska%20arbitra%C5%BEna%20pravila.pdf (23.04.2020)

10  http://www.sloarbitration.eu/Mediacija/Mediacijska-pravila (23.04.2020)