Med izvajalci gradbenih del je v začetku letošnjega leta završalo. Jeklo in železo sta se že konec lanskega leta podražila in takšen trend ohranila tudi v prvem četrtletju letošnjega leta. Jeklu in železu so se pridružili drugi gradbeni materiali. Cene nekaterih so se povzpele v nebo, nekateri materiali so v spomladanskih mesecih zabeležili tudi do 100% podražitve. Zaradi zmanjšanja proizvodnje v času pandemije COVID – 19 se gradbena podjetja in obrtniki soočajo tudi z zamudami pri dobavi materialov. Podražitve cen materialov so prižgale alarm in zanetile diskusije o spremembah pogodbenih cen.

Gradbena dela, gradnje se izvajajo na podlagi gradbenih pogodb, ki velja za vrsto podjemne pogodbe. Slednja se večinoma uporablja pri manjših podizvajalskih delih. Obe pogodbi v slovenskem pravnem redu ureja Obligacijski zakonik, ki v poglavju o gradbeni pogodbi ureja tudi vprašanje spremembe cen. Nekatere rešitve pri vprašanju sprememb cen v odnosu med naročnikom in izvajalcem najdemo tudi v posebnih gradbenih uzancah, tako tistih iz l. 1977 kot iz l. 2020. 

V tem prispevku bomo na kratko predstavili ureditev, ki jo glede možnosti spremembe pogodbene cene ponujata OZ in PGU.

Preden preidemo na vprašanje spremembe cene, se nam zdi pomembno na kratko povzeti cenovne klavzule, ki jih poznamo po gradbeni pogodbi. Urejene so v 654. čl OZ, ki nosi naslov “Cena del”. Glede na 654. čl. OZ se cena po gradbeni pogodbi lahko določi kot cena na enoto, ki je določena od merske enote dogovorjenih del ali kot skupaj dogovorjena cena, ki je določena v skupnem znesku za celotno gradnjo.  -!? na kratko kakšna je razlika med eno in drugo?! – 

V gradbenih ali podizvajalskih pogodbah pa pogosto zasledimo, da je cena dogovorjena kot “ključ v roke”, kar ni povsem primerno. Člen 659. OZ nosi naslov “Cena, določena s klavzulo “ključ v roke”. Vsebinsko ta člen ureja situacijo, kadar cenovno klavzulo spremlja določilo “ključ v roke”. Pravna teorija je to zakonsko določilo do sedaj interpretirala kot cenovno klavzulo, s čimer se je v prakso vneslo nejasnosti pri uporabi klavzule “ključ v roke”. Natančen vpogled v besedilo člena, kaže na to, da ne gre povsem za definicijo cenovne klavzule, temveč bolj za opredelitev obveznosti izvajalca, saj se le-ta v primeru, da gradbena pogodba vsebuje določilo “ključ v roke” zavezuje, da bo izvedel skupaj vsa dela, ki so potrebna za zgraditev in uporabo nekega celotnega objekta. Kot pravi zakon, dogovorjena cena v tem primeru vsebuje tudi vrednost vseh nepredvidljivih in presežnih del. V praksi to pomeni, da lahko tako cenovno klavzulo cene na enoto kot skupaj dogovorjene cene spremlja določilo “ključ v roke”, s čimer se naročnik v odnosu do izvajalca skuša zavarovati, da se pogodbena cena ne bo spremenila, saj bo tako dogovorjena cena izvajalca vezala izvesti tudi vsa nepredvidljiva in presežna dela.

Znano je, da gradbeni projekti trajajo dlje časa, kar je tudi razlog za posebno ureditev glede cen, kar velja tudi za primer spremembe cen. V dlje časa trajajočem projektu se namreč  lahko zgodi, da se cene materialov, surovin ali dela spremenijo. Sprememba se lahko zgodi v katerokoli smer, cene se lahko zvišajo ali znižajo. Evropsko gospodarstvo takšnim situacijam v zadnjih letih ni bilo izpostavljeno. To je razlog, zaradi katerega stranke v gradbenih pogodbah spremembe cen niso dogovorile oz. tega vprašanja v pogodbah niso uredile.

Kadar pogodbene stranke nekega razmerja ne uredijo v pogodbi, je treba rešitev poiskati v pravni ureditvi. OZ ureja primere, kdaj lahko izvajalec po gradbeni pogodbi zahteva zvišanje cene za dela, kot tudi koliko lahko izvajalec zahteva v primeru zvišanja cen. V svojem 655. členu loči upravičenost izvajalca zahtevati zvišanje cene glede na to ali izvajalec svoje pogodbene obveznosti izpolnjuje pravočasno ali ne. V primeru, kadar izvajalec svoje pogodbene obveznosti izpolnjuje v pogodbeno dogovorjenih rokih, lahko izvajalec zahteva zvišanje cene za dela, če so se v času od sklenitve pogodbe do njene izpolnitve zvišale cene za elemente, tako da bi morala biti pogodbena cena višja za več kot dva odstotka. Nekoliko drugačna je situacija, kadar izvajalec svojih obveznosti ne izpolnjuje pravočasno. V takšnem primeru lahko izvajalec zahteva spremembo pogodbene cene pod pogojem, da so se cene za elemente zvišale v času od sklenitve pogodbe pa do dneva, ko bi morala biti dela po pogodbi končana. Izvajalec je v tem primeru upravičen do spremembe cene, če so se cene za elemente, na podlagi katerih je bila določena pogodbena cena zvišale, tako da bi pogodbena cena morala biti po novih cenah za elemente višja več kot za pet odstotkov. Pomembno je opozoriti, da OZ določa tudi, koliko lahko izvajalec zahteva, in sicer lahko zahteva le razliko v ceni del, ki presega dva oziroma pet odstotkov.

Vendar pa naročniki pogostokrat zaradi omejenih finančnih virov in v želji trdno predvidenega finančnega okvira gradnje v pogodbe vključujejo klavzule o fiksnosti oziroma nesprejemljivosti cen, četudi bi se cene materialov spremenile. Kljub takšni klavzuli se naročnik rizikom spremembe cene ne more povsem izogniti, saj ima izvajalec tudi v primeru takšne pogodbene klavzule pravico zahtevati spremembo cene, če so se cene za elemente toliko zvišale, da bi morala biti cena za dela več kot deset odstotkov višja. Tudi v tem primeru lahko izvajalec zahteva samo razliko v ceni, ki presega deset odstotkov.

Problematiko spremembe cen zaradi spremembe cen materiala in storitev oz. kalkulativnih elementov obravnavajo tudi Posebne gradbene uzance, tako tiste iz l. 1977 (v nadaljevanju PGU 77), kot nove iz l. 2020 (v nadaljevanju PGU 2020). Ureditev v PGU 77 se od ureditve v PGU 2020 razlikuje glede odstotkov možnega povišanja. Posebne gradbene uzance pa ločijo še ureditev spremembe pogodbene cene zaradi spremembe cen življenjskih stroškov. Kot pravi 25. uzanca (PGU 77 in PGU 2020), se spremembo pogodbene cene zaradi povišanja ali znižanja življenjskih stroškov lahko zahteva, če se življenjski stroški spremenijo za več kot 5%.

Slovenska zakonodaja in slovenski pravni red, ki ureja problematiko spremembe cen zaradi sprememb cen materialov, se uporablja tudi po pogodbah FIDIC, seveda pod predpostavko, da sta stranki dogovorili uporabo slovenskega prava.

Pripravila:
odvetnica Petja Plauštajner,
Ljubljana, avgust 2021

_________________

1 V tem prispevku se ne bomo ukvarjali z vprašanjem veljavnosti PGU 1977 ter PGU 2020 oz. spremembami iz novih PGU. Glede teh vprašanj lahko več preberete v člankih: K. Plauštajner: Ali so PGU 2020 derogirale PGU 1977?, Pravn praksa št. 3/2021, str.6 , ter
N. Plavšak: Uporaba klavzule “Ključ v roke” pri določitvi cene v gradbeni pogodbi po sprejetju PGU/2020, Javna naročila in koncesije v praksi, marec 2021, str. 4.

2 Glej N. Plavšak: Obligacijski zakonik s komentarjem (posebni del), 3. knjiga, str. 1023 in 1024.

3 Povsem drugače je v Azijskem gospodarskem okolju, kjer se v pogodbah pogosteje pojavlja ureditev situacije spremembe cen. Tudi stroka se s tem vprašanjem ukvarja zelo poglobljeno.

4 Glej prvi odstavek 655.čl. OZ.

5 Če so se canae za elemente spremenile potem, ko je izvajalec prišel v zamudo, se izvajalec na spremembo cen elementov ne more sklicevati.

6 Glej drugi odstavek 655.čl. OZ.

7 Glej prvi odstavek 656. čl. OZ.