Posebne gradbene uzance

with Ni komentarjev

Izraz uzance izvira iz latinskega izraza »usus«, ki pomeni običaj. Uzance so zato podrobna pravila obnašanja in ravnanja (običaji), ki veljajo v določenem poslovnem okolju ali krogu oseb. Poslovni subjekti, ki delujejo v posameznem poslovnem okolju naj bi običaje poznali, zato lahko utemeljeno »drug od drugega pričakujejo, da bodo ravnali v skladu z običaji, ki veljajo na določenem poslovnem področju«.1

Pravno gledano so uzance kodificirani poslovni običaji. Od pravnih predpisov razlikujejo po tem, da jih sprejme (gospodarsko) združenje poslovnih subjektov, ki delujejo na določenem poslovnem področju. Pomembno je vedeti, da imajo poslovni običaji (uzance), ki so se bodisi oblikovali ali sprejeli v določenem poslovnem okolju v pravnem sistemu prednost pred dispozitivnimi zakonskimi določbami.2 Pod predpostavko, da stranke uporabe uzanc niso izključile iz svojega poslovnega razmerja, se uzance uporabljajo takoj za kongentnimi (obveznimi) zakonskimi določbami, kar pomeni, da imajo istočasno prednost pred dispozitivnimi zakonskimi določbami.

Poslovnim subjektom, ki delujejo v posameznem poslovnem okolju naj bi bili poslovni običaji znani. Natančneje poslovni subjekti posameznega poslovnega okolja pričakujejo drug od drugega, da bodo poslovne običaje poznali in se v skladu z njimi obnašali oz. v skladu z njimi ravnali. Pomembno je torej, da so poslovni subjekti posameznega poslovnega okolja seznanjeni z običaji, ki zanje veljajo. Zato ni nepomembno, na kakšen način se ti običaji spremenijo. Tehnološki napredek, spremembe zakonodaje, ter družbene spremembe vplivajo tudi na spremembo že kodificiranih poslovnih običajev. 

V Sloveniji poznamo več uzanc – Posebne uzance v prometu blaga na drobno, uzance pri vračanju in prevzemanju vračljive embalaže, Splošne uzance za blagovni promet, Posebne uzance v gostinstvu, Posebne gradbene uzance in druge. Le nekatere med njimi so že doživele spremembo, zadnje med njimi Posebne gradbene uzance, konec leta 2020.

Odvetnica naše odvetniške pisarne, Petja Plauštajner, je v sodelovanju s stanovsko kolegico, odvetnico Mojco Furlan za strokovno revijo Odvetnik, ki jo izdaja Odvetniška zbornica Slovenije pripravila zelo obsežen članek o odprtih vprašanjih PGU 2020 z naslovom »Vprašanja, ki jih odpirajo Posebne gradbene uzance 2020«. Članek poglobljeno obravnava vprašanja vezana na sprejemanje  PGU 2020, ter nekatere vsebinske tematike kot so določilo »ključ v roke«, sprememba cene, ter vprašanje garancij oz. jamčevanja za napake. Pohvalimo se lahko z uspešno recenzijo članka, zaradi česar je članek objavljen kot znanstveni članek

Pretekle številke revije Odvetnik so dostopne na spletni strani Odvetniške zbornice Slovenije:

Številka Odvetnika, v katerem je objavljen članek »Vprašanja, ki jih odpirajo Posebne gradbene uzance 2020« pa je dostopen na naslednji povezavi:

https://www.odv-zb.si/upload/revija/Revija%20Odvetnik%202021/ODVETNIK%20st-104_OZS.pdf

Prispevek pripravila: odvetnica Petja Plauštajner

1 Aleksandar Goldštajn: Obvezno pravo, prva knjiga, druga, spremenjena in dopolnjena izdaja, Informator, Zagreb 1979, stran 47, povzeto po N. Plavšak: Uporaba klavzule »ključ v roke« pri določitvi cene v gradbeni pogodbi po sprejetju PGU 2020, Javna naročila in koncesije v praksi, Založba Forum Media d.o.o., Maribor, marec 2021, str.4-8.
2 Kot primer kogentne zakonske določbe pri gradbeni pogodbi po Obligacijskem zakoniku lahko navedemo določilo 656. člena Obligacijskega zakonika.