Gradbeništvo in spremembe so neločljivo povezane, saj so spremembe v gradbenih in investicijskih projektih vse od projektiranja do dokončanja gradnje prej pravilo kot izjeme. To niti ni nenavadno, saj gradnje in investicije potekajo skozi daljše časovno obdobje. Vse od nastanka ideje do njene popolne izvedbe včasih pretečejo celo leta. V tem času do sprememb lahko pride zaradi zamud na strani obeh strank, napak, opustitev ali okoliščin, na katere stranke niso mogle vplivati. Spremembe se lahko zgodijo že v fazi izdelave projektne dokumentacije, med izvedbo gradnje pa se jim je nemogoče izogniti. S pravočasnim predvidevanjem morebitnih sprememb, ki se lahko zgodijo med izvedbo gradnje ali investicijskega projekta, bo naročnik prispeval k temu, da bo projekt izveden pravočasno in v okviru predvidenih finančnih sredstev.

Predvidevanje in upravljanje sprememb, ki se lahko zgodijo med izvajanjem gradnje, se začne v fazi priprave pogodbe in pogajanj s potencialnimi ponudniki. Pri tem ne zadošča, da se posvetimo le klavzuli, namenjeni spremembam ali zahtevkom, saj je v ozadju teh klavzul razporeditev rizikov v celotni pogodbi. 

Pri večjih gradnjah in investicijskih poslih gre za kompleksna razmerja, zato priprava pogodbe, ki bi uredila vsa razmerja ter med strankama ustrezno razporedila rizike projekta, ni enostavna. Za kvalitetno pripravo pogodbe so v pomoč lahko standardni vzorci pogodb, namenjeni za točno določeno vrsto gradnje, kot jih na primer pripravlja tudi Mednarodno združenje svetovalnih inženirjev – FIDIC. Globalna prepoznavnost združenja FIDIC temelji ravno na vzorcih pogodb, ki se uporabljajo pri gradnjah ali investicijskih projektih, a pri njihovi uporabi je treba biti previden. Znano je, da imajo vzorci pogodb združenja FIDIC historični izvor v anglosaksonskem pravu, kjer je pristop k razporejanju rizikov v pogodbi drugačen kot v kontinentalnem pravu, del katerega je tudi slovenski pravni sistem. V kontinentalnem pravu nismo navajeni standardnih vzorcev pogodb z natančno izdelanim sistemom porazdelitve rizikov. Pravni teoretiki opozarjajo tudi na pravno naravo standardnih tipov pogodb v našem pravnem sistemu, in sicer, da jim lahko pripišemo pravno naravo splošnih pogojev pogodb. Vzorec pogodbe po pravilih FIDIC (Splošne pogoje) stranke s Pogodbenim sporazumom povzamejo kot del pogodbe.

Treba je opozoriti, da je vnaprej pripravljene standardne vzorce pogodb treba uporabljati skrajno previdno, saj morajo njihovi uporabniki (stranke) poznati in razumeti sistem porazdelitve rizikov in stroškov med strankami, kot tudi, kakšni so pogoji za morebitne spremembe. Pravilna izbira ustreznega vzorca pogodbe je tista, od katere sta odvisna uspeh projekta ter zadovoljstvo obeh pogodbenih strank – naročnika in izvajalca. Največje breme pravilne izbire je na plečih naročnika, ki pripravlja pogodbo in vso ostalo dokumentacijo za izvedbo gradbenega projekta.

Vzorci pogodb po pravilih FIDIC slovijo kot dobro usklajeni vzorci, ki imajo tudi dobro izdelan model porazdelitve rizikov glede na posamezno vrsto pogodbenega vzorca. Porazdelitev rizikov v vzorcih pogodb FIDIC temelji na mednarodno prepoznanih načelih, kot so:

1. riziko naj se prevali na tisto stranko, ki je v boljšem položaju, da riziko obvlada, ter
2. da se rizika naj ne prevali na tisto stranko, ki ni zmožna nositi posledic rizika. 

To so temelji, ki jih vzorci pogodb po pravilih FIDIC zasledujejo, kar pa ne pomeni, da so vsi vzorci pogodb med seboj identični. 

“Pogoji pogodb za gradbena in inženirska dela, ki jih načrtuje naročnik” je originalno ime za t. i. Rdečo knjigo, ki se jo uporablja za gradbena dela, ki jih načrtuje naročnik. Izvajalec je zavezan izvesti vsa dela, ki so potrebna za realizacijo načrta, pri čemer se vsa izvedena dela in količine merijo. Izvajalec prejme plačilo za dejansko izvedena dela. 

Riziki so v Rdeči knjigi FIDIC med strankama enakomerno porazdeljeni. 

Nekoliko drugačna so pravila po Rumeni knjigi FIDIC z uradnim naslovom “Pogoji pogodb za obratno opremo, projektiranje in graditev”. Domena priprave načrtov je bistvena razlika med Rdečo in Rumeno knjigo FIDIC, ki je razvidna tudi že iz uradnega naslova pravil FIDIC. Z izdelavo načrtov na podlagi naročnikovih zahtev izvajalec po Rumeni knjigi FIDIC nosi večje rizike kot po Rdeči knjigi FIDIC. Za Rumeno knjigo pravila FIDIC priporočajo plačilo po pavšalno določeni pogodbeni ceni, kar lahko primerjamo s “skupaj dogovorjeno ceno” po OZ. 

Največ rizikov izvajalec prevzame takrat, ko se naročnik odloči, da bo izvedbo investicijskega projekta poveril na podlagi Srebrne pogodbe FIDIC, z uradnim imenom “Pogoji pogodb za dobavo, inženirske in gradbene storitve (DIGIS), projekti na ključ” (EPC Turnkey Projects). Tudi po Srebrni knjigi FIDIC je izvajalec tisti, ki projektira, izvede dela na podlagi projekta, ki ga je sam izdelal, dobavi opremo in jo vgradi ter izvaja druge gradbene storitve. Pogodbena cena, ki pokriva vse obveznosti izvajalca v okviru pogodbe, ki so potrebne za projektiranje, izvedbo in dokončanje del ter odpravo vseh napak, je pavšalna cena. Ker Srebrna knjiga 

FIDIC ne pozna inženirja, se naj naročnik zanjo odloči takrat, ko sam ne zna ali ne želi voditi izvedbe projekta. 

Če Rdeča in Rumena knjiga FIDIC vključujeta zelo natančne pogoje za prilagoditev cene zaradi zvišanja ali znižanja stroškov dela, blaga in drugih vloženih sredstev, pa pravila Srebrne knjige FIDIC te možnosti ne predvidevajo, a je hkrati tudi ne izključujejo. Če bi se tudi po Srebrni knjigi FIDIC stranke odločile za prilagoditev pogodbene cene zaradi sprememb cen elementov, FIDIC priporoča uporabo pravil glede spremembe cene, kot je to urejeno v Rumeni oz. Rdeči knjigi FIDIC. 

Ni malo gradbenih in investicijskih projektov v Sloveniji, kjer se za izvajanje projekta uporabljajo vzorci pogodb FIDIC. V ospredju je uporaba Rdeče in Rumene knjige FIDIC (izdana leta 1999), kar je razumljivo, upoštevajoč naravo investicij (izgradnja kanalizacije, gradnja cest, železnic ipd.). Vse projekte v gradbeništvu so letos pretresle spremembe cen materialov. Znano je, da so se mnogi materiali, ki se uporabljajo v gradbeništvu, podražili, nekateri tako zelo, da bi se zaradi sprememb cen materialov ob upoštevanju ureditve po OZ morala spremeniti tudi pogodbena cena. Pojavile so se dileme, kako se spopasti s situacijo, kako izračunati spremembe, katere indekse uporabiti, katero obdobje upoštevati, kaj pa formula za izračun spremembe cene? Verjetno ni pogodbe, sklenjene po pravilih FIDIC, iz katere s Posebnimi pogoji stranke ne bi izključile uporabo člena 13.8. A ravno ta člen daje odgovore na vsa prej zastavljena vprašanja. 

Petja Plauštajner

odvetnica