Ste se kdaj spraševali, ali ima oporoka »rok veljavnosti« – ali oporoka, ki je bila napisana pred dvajsetimi leti še vedno velja?

Pred kratkim smo se v naši odvetniški pisarni srečali s primerom, ko naj bi stranki nekdo povedal, da oporoka, ki jo je pred dvajsetimi leti pred pričami podpisala pri odvetniku, zaradi poteka časa ne velja več. 

Dedno pravo je v slovenskem pravnem redu urejeno z Zakonom o dedovanju, ki ravno v letošnjem letu obeležuje pol stoletja obstoja. Gre za enega redkih zakonov, ki preprosto učinkovito deluje in je pri uporabnikih dobro sprejet. Poleg procesnega dela, torej zapuščinskih postopkov, temeljito ureja materialno pravno materijo, v okviru česar postavlja merila za veljavnost oporoke. Po slovenskem pravu je možno dedovati na podlagi zakona ali oporoke. Poznamo torej oporočno in zakonito dedovanje. Kadar zapustnik napiše oporoko, se s tem izključi zakonito dedovanje in nastopi oporočno dedovanje. A le pod pogojem, da so izpolnjeni vsi pogoji za veljavnost oporoke.

Oporočno razpolaganje sicer ni omejeno, to pomeni, da zapustnik lahko v oporoki razpolaga z vsem svojim premoženjem. Pri tem je zapustnik sicer omejen le z upoštevanjem nujnega dedovanja, vendar se temu v tem prispevku ne posvečam. 

Oporoka je enostranska izjava volje, s katero oporočitelj razpolaga s svojim premoženjem za primer smrti. Šibka točke te enostranske izjave je, da je preklicna in jo je vedno možno spremeniti. A oporoka je veljavna le, če je sklenjena v obliki kot jo predpisuje zakon. 

V civilnem in pogodbenem pravu velja, da mora biti oseba sposobna skleniti nek pravni posel ozirom neko pogodbo ali samo podati izjavo. Oporočno sposobnost ima oseba, ki je dopolnila 15 let starosti. Za sklenitev vsakega pravnega posla je potreba volja. Tudi oporočitelj mora imeti svobodno voljo napraviti oporoko. Če je oporočitelj v sestavo oporoke prisiljen s silo ali grožnjo, ali je oporoko napravil v zmoti ali z zvijačo, gre za napako volje oporočitelja.

Poleg volje je pri oporoki pomembna tudi njena obličnost. Zakon o dedovanju loči med lastnoročno oporoko, pisno oporoko pred pričami, sodno oporoko, mednarodno in ustno oporoko. Poleg tega pa na podlagi Zakona o notariatu poznamo še notarsko oporoko. Za lastnoročno oporoko je pomembno, da zapustnik oporoko zapiše z lastno roko in jo hkrati podpiše. Pisno oporoko pred pričami lahko zapustnik podpiše pri odvetniku, lahko pa takšno obliko oporoke uporabi tudi pri lastnoročni oporoki. Priča je lahko le polnoletna oseba, ne more pa biti to oseba, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost. Kot priča tudi ne morejo biti oporočni dedič-i ali kdo od zakonitih dedičev, kot tudi ne oporočiteljevi potomci. Zakon ureja tudi oporoko sestavljeno v tujini, kadar oporočitelj oporoko napravi na konzularnem predstavništvu, nadalje oporoko sestavljeno na slovenski ladji, ter oporoko sestavljeno med izrednim ali vojnim stanjem. Podrobno je urejen tudi postopek sklenitve mednarodne oporoke. Omeniti pa je treba še ustno oporoko. V tem primeru gre za izredno obliko oporoke, ko oporočitelj svojo poslednjo voljo ustno izjavi pred dvema pričama, ki morata biti istočasno navzoči. Izrednost pomeni, da oporočitelj zaradi izrednih razmer v času testiranja ni mogel napraviti pisne oporoke.

Če sklenem, oporoka je torej neveljavna takrat, kadar zapustnik ni bil oporočno sposoben, če je njegova volja imela napake, ali če oporoka ni bila napravljena v eni od z zakonom predpisanih oblik in hkrati ne izpolnjuje vseh kriterijev za posamezno obliko oporoke. Zgolj potek časa še ni razlog za neveljavnost oporoke.

September 2024, Petja Plauštajner – odvetnica